Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Strožji nadzor in regulacija cen bančnih "storitev"

5529 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

V luči dogodkov zadnjih let se vse bolj kaže potreba po še večjem nadzoru in regulaciji bank tudi v delu cen, ki jih te postavljajo za svoje storitve in "storitve" komitentom. Pri sestavljanju svojih cenikov so te postale prekomerno "inovativne" in so danes na cenikih postavke, ki bi nekaj let nazaj veljale za absurdne in resnično presegajo mejo zdravega razuma (ne glede na svoj znesek).

Gre za to, da je nekatere postavke enostavno potrebno prepovedati in tudi ne dovoliti, da se "izgube" potem prelijejo v druge postavke. Verjetno boste k temu morali "pritegniti svoje kolege iz Bruslja" (ali Frankfurta), saj gre za širši in ne zgolj slovenski problem (čeprav je v Sloveniji še zlasti izrazit zaradi nemobilnosti komitentov med različnimi bankami).

Menim, da je zadeva precej podobna cenam mobilnih operaterjev za gostovanja v tujini, kjer je morala poseči vmes Evropska komisija, vendar z eno zelo pomembno razliko: Gostovanje v tujini morebiti res ni tako nujna storitev, ki se ji je razmeroma lahko odpovedati, medtem ko je za bančne storitve danes to že težko trditi, zato se je rešitvi potrebno še toliko bolj posvetiti.

Nekaj primerov absurdnih postavk, kandidatov za prepoved:

  • provizija za direktne obremenitve oz. plačila preko trajnika: gre za popolnoma fiktiven strošek, saj banka nima s tem nikakršnih stroškov (ali pa so ti docela zanemarljivi). Trajnik je bil uveden prav z namenom zmanjšanja stroškov tako za banke kot za uporabnike, saj gre za avtomatsko obdelavo podatkov. Če mora poseči vmes "človeška roka", gre za redno delo znotraj rednega delovnega časa banke.
  • stroški vodenja računa: V času "knjižic" tega ni bilo, čeprav je banka imela nedvomno večje stroške kot jih ima sedaj. Postavko "per se" je za prepovedati, če v njo ni vključenih tudi denimo nekaj brezplačnih nakazil, brezplačnih dvigov, izpiskov, potrdil ipd. "Vodenje" se izvaja avtomatsko v informacijskem sistemu, če mora poseči vmes "človeška roka", gre za redno delo znotraj rednega delovnega časa banke.
  • stroški odobritev (kredita, limita itn.): Spet gre za redno delo bančnih uslužbencev znotraj rednega delovnega časa banke.
  • zaračunavanje spremembe naslova, limita, imena: Tukaj dodaten komentar res ni potreben.
  • provizije za polog gotovine: Tukaj dodaten komentar res ni potreben.
  • provizije za vsa nakazila, ki ne zahtevajo človeškega posega (razen komitenta), npr. e-bančništvo: Ponovno gre za avtomatske obdelave znotraj bančnega sistema.
  • določene provizije za dvige gotovine na bankomatih: Nekatere so morda upravičene, druge je potrebno zajeziti oz. ukiniti. Bankomati so bili uvedeni ravno zaradi znižanja stroškov poslovanja z gotovino na strani bank.

Navedenih je samo nekaj primerov, ob podrobnejši analizi vseh cenikov in postavk na njih pa bi se verjetno dalo narediti en konkreten kompendium.

Namen je, da se banke ponovno posvetijo svoji osnovni misiji, ki je zbiranje prihrankov od tistih, ki imajo presežke, in posojanje le-teh tistim, ki si jih morajo izposoditi, ob hkratni omejitvi "inovativnosti" na področju cen za končne uporabnike.

15 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR I Izbrisan Uporabnik 09 9 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


21. 4. 2011

Odziv Ministrstva za finance

Predlog 1536 primeroma našteva storitve, ki so skoraj izključno v skladu s 5. čelnom Zakona o plačilnih storitvah in sistemih definirane kot plačilne storitve. ZPIaSS, ki v slovenski pravni red prenaša določbe Direktive 2007/64/ES, ki ureja tudi pogoje za opravljanje plačilnih storitev. Direktiva 2007/64/ES vzpostavlja sodoben in celovit pravni okvir plačilnih storitev, ki zaradi nevtralnosti zagotavlja enake konkurenčne pogoje za vse plačilne sisteme ter tako ohranja izbiro potrošnika, in je za uporabnika znatna izboljšava v smislu stroškov, varnosti in učinkovitosti. Ponudnik plačilnih storitev, v Sloveniji so to najpogosteje banke, lahko v skladu z ZPIaSS uporabniku zaračuna le nadomestila, o katerih je predhodno obvestil uporabnika. O spremembi pogojev za uporabo plačilnih storitev – razen sprememb obrestnih mer in menjalnih tečajev, ki temeljijo na spremembi referenčne obrestne mere ali referenčnega menjalnega tečaja – mora ponudnik uporabnika obvestiti najmanj dva meseca pred predlaganim dnem začetka uporabe spremenjenih pogojev. To obdobje bi moralo biti dovolj dolgo, da lahko uporabnik zaradi zvišanja nadomestil za opravljanje plačilnih storitev zamenja ponudnika, ki bo zanj v bodoče opravljal plačilne storitve. Da zamenjava banke za potrošnike ne predstavlja več ovire za zagotavljanje konkurenčnosti na evropskem bančnem trgu, je poskrbelo Evropsko bančno združenje s sprejetjem Temeljnih principov za zamenjavo bančnega računa. V skladu z navedenimi pravili je Združenje bank Slovenije sprejelo Pravila in postopke za zamenjavo banke , ki veljajo od 1. novembra 2009 in h katerim je pristopilo dvajset v Sloveniji delujočih bank in hranilnic. Pravila in postopki za zamenjavo banke določajo, da če se potrošnik odloči zamenjati banko, najprej odpre račun v novi banki in pri njej poda zahtevo za ukinitev računa pri prejšnji banki. Nova banka mu je dolžna brezplačno pomagati v procesu menjave in do potrošnika deluje kot kontaktna točka menjave: urediti mora zaprtje transakcijskega računa pri prejšnji banki, obvestiti mora potrošnikovega delodajalca (oziroma plačnika drugih osebnih prejemkov) o novi številki transakcijskega računa, poskrbeti mora za prenos trajnih nalogov in direktnih bremenitev ter za prenos sredstev s starega na nov transakcijski račun. Pogoj za tekočo zamenjavo je le potrditev s strani prejšnje banke, da ima potrošnik pri njej poravnane vse obveznosti na računu. Če je ta pogoj izpolnjen mora biti postopek zamenjave banke končan najpozneje v 14 delovnih dneh. Za nadzor uvedbe in izvajanja pravil in postopkov v bankah je zadolženo Združenje bank Slovenije, za pritožbe oziroma spore strank pa je pristojen Poravnalni svet pri Združenju bank Slovenije, v katerem sodelujejo tudi predstavniki potrošniških organizacij. Ob koncu naj navedemo še, da opravljanje plačilnih storitev ni izključno podeljeno le bankam in hranilnicam, ki poleg plačilnih storitev seveda opravljajo vsaj še bančne storitve. V skladu s 17. členom ZPIaSS lahko tako za potrošnike plačilne storitve opravljajo tudi plačilne institucije, plačilne institucije z opustitvijo in družbe za izdajo elektronskega denarja. Krog ponudnikov plačilnih storitev bi tako moral biti dovolj širok, da lahko potrošnik enostavno izbere najkakovostnejšega in najugodnejšega ponudnika plačanih storitev.

Priloge:

Komentarji