Predlog za spremembo pravilnika o cepljenju proti steklini
7342 OGLEDOV
3 KOMENTARJI
1. Kot vsako leto, tudi v tem obdobju poteka akcija cepljenja psov proti steklini. Veterinarji cepijo pse, ki so starejši od treh mesecev s tem, da se cepljenje obnavlja vsako leto. Menimo, da vsakoletno cepljenje psov proti steklini ni potrebno, saj proizvajalci cepiv zagotavljajo imunost pred steklino za obdobje, ki je daljše od 1 leta. Zato predlagamo, da se pravilnik, ki določa vsakoletno cepljenje psov proti steklini spremeni tako, da bo potrebno cepiti psa proti steklini v času, ki ga določi proizvajalec cepiv in ne vsako leto. To je po dveh ali treh letih, odvisno od uporabljenega cepiva oz. še na daljši čas. 2. Obrazložitev predloga sledi v naslednjih točkah. 3. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline – Rabies (Lyssa) v 3. točki 10. člena določa naslednje: Ponovna cepljenja (revakcinacije) psov je potrebno opravljati v rokih, ki jih določajo proizvajalci cepiv, vendar od zadnjega cepljenja ne sme preteči več kot 12 mesecev. 4. V Sloveniji se po naših podatkih največ uporabljajo cepiva Rabisin, Nobivac Rabies in Defensor. 5. Proizvajalci cepiv zagotavljajo, da imunost traja več kot eno leto. Naprimer proizvajalec cepiva Rabisin v navodilih (http://uk.merial.com/data_sheet/rabisin.asp) navaja, da se mora cepljenje obnoviti vsako leto oziroma na 2 ali 3 leta (odvisno od veljavne zakonodaje države), medtem ko proizvajalca cepiv Nobivac Rabies (http://www.intervet.co.uk/Products_Public/Nobivac_Rabies/090_Product_Datasheet.aspx) in Defensor 3 (http://www.drugs.com/vet/defensor-3.html) priporočata ponovno cepljenje šele po 3 letih. Ponekod v ZDA poročajo tudi o pet- do sedem-letni zaščiti psov, pod pogojem, da je pes popolnoma zdrav in ni pod stresom oz. je njegov imunski sistem sposoben ustvariti primeren titer protiteles. Tako nam ni povsem jasno, zakaj se morajo psi v Sloveniji cepiti vsako leto, če pa proizvajalci cepiv, ki se uporabljajo v Sloveniji zagotavljajo dobo imunosti 2 oz. 3 leta. Takšna omejitev ni logična. 6. Za psa pomeni cepljenje dogodek, ki ne pritiče njegovi naravi. Zato je mnoge pse strah cepljenja, mnogi pa so ob tem zelo vznemirjeni. Še posebej je takšen dogodek stresen za mladiče, ki so prvič cepljeni. To pa pomeni, da se pri cepljenju povzroča psom trpljenje v smislu 10. točke 5. člena Zakona o zaščiti živali. 7. Vendar pa se mnogim psom ob cepljenju ne povzroča samo trpljenje, temveč nekateri psi zaradi tega celo zbolijo. Znani so namreč negativni učinki cepljenja proti raznim boleznim pri živalih. Informativno študijo o tem je opravila avtorica nove knjige «O zdravju psov in pregledu delovanja vakcinacije«, O'Driscoll (2004). O stranskih učinkih vakcine poročajo tudi proizvajalci vakcin, ki navajajo le neposredno po cepljenju ugotovljene stranske učinke, medtem ko se simptomi kroničnih obolenj ne pripisujejo posledicam ponavljajočih se cepljenj. Rezultati statističnega ovrednotenja vseh obdelanih primerov so pokazali in potrdili znanstveno povezavo med cepljenjem in pojavov vrste specifičnih obolenj tri mesece po opravljenih vakcinacijah. Cepiva, ki poleg povzročitelja bolezni vsebujejo še izredno toksične snovi kot so npr. konzervansi (živo srebro, aluminijev hidroksid, formaldehid) se kopičijo v telesu in šele po daljšem času povzročajo pojav različnih reakcij. Cepljenja niso samo nekoristna, temveč so celo nevarna, ker povzročajo simptome bolezni, proti kateri smo cepili. Izkušnje mnogih kažejo, da cepljenja ne preprečujejo bolezni, povzročajo pa lahko veliko škodo cepljenim živalim. Številni dokazi, da so cepljenja pri človeku ne samo nekoristna temveč škodljiva, veljajo tudi za živali, kjer lahko na posameznih in množičnih primerih ugotavljamo, da se po cepljenjih vedno znova pojavljajo simptomi bolezni, za katero so bile cepljene. Največji dokaz, da je cepljenje nevarno za izbruh bolezni, proti kateri se cepi, je prepoved cepljenja prežvekovalcev in parkljarjev proti slinavki in parkljevki leta 1992 v ZRN ter prepoved uvoza cepljenih živali ali živalskih produktov iz dežel, kjer se je cepljenje še ohranilo. Seveda smiselno enako velja to tudi pri cepljenju proti steklini. Tudi pri tem cepljenju obstajajo stranski učinki cepiva, ki lahko škodujejo psom in jim uničujejo zdravje. 8. Po 3. členu Zakona o zaščiti živali ne sme nihče brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti. 9. Dejstvo je, da je cepljenje za živali lahko zelo nevarno, saj jim lahko povzroči okvaro zdravja oz. bolezen in tudi trpljenje. Zato je potrebno biti pri vsem tem zelo pazljiv in poskrbeti, da se živalim ne škodi. Zato bi bilo primerno, da se živali ne cepi oz. se jih cepi samo v nujnih primerih. Prvi korak k temu je lahko opustitev vsakoletnega cepljenja psov proti steklini in pse cepiti tako, kot to priporoča proizvajalec cepiva, torej vsako drugo ali tretje leto, odvisno od uporabljenega cepiva. 10. Vsakoletno cepljenje psov proti steklini pomeni za skrbnike tudi sorazmerno visok strošek, še posebej za tiste, ki imajo več psov, saj eno cepljenje stane okoli 30 evrov. Na drugi strani pa takšna časovna frekvenca cepljenja prinaša večji prihodek farmacevtski industriji ter veterinarskim organizacijam oz. veterinarjem. Vprašanje je, ali ni to na račun zdravja živali? Sorazmerno visok strošek delno vpliva na to, da se veliko lastnikov psov za cepljenje proti steklini ne odloči, kljub temu, da je le-to zakonsko obvezno. Tako v primeru, da bi se cepljenje izvajalo le na vsaka tri leta, obstaja verjetnost, da bi se zanj odločilo več lastnikov psov. 11. Živali so živa bitja, ki imajo svoje dostojanstvo, se zavedajo same sebe in imajo osebnost, kar sedaj dokazujejo tudi znanstveniki. So bitja, ki imajo čustva, občutke, ki čutijo trpljenje, veselje in podobno. Imajo svoje družine, podobno kot človek. Mnoge živali tudi “razmišljajo” na podoben način kot ljudje, tudi v smislu vzrok-posledica. Njihova inteligenca je na visokem nivoju, sigurno na višjem nivoju kot npr. pri dojenčki, seveda pa tudi na višjem nivoju kot ga imajo mnogi duševno bolni oz. prizadeti odrasli ljudje. Njihova sposobnost komunikacije je na višjem nivoju kot jo ima človek sam po sebi, brez umetnih pomagal (telefoni, ...). Tudi morala živali je v povprečju višja kot pri ljudeh. Mnogo znanstvenih raziskav je, ki vse to dokazujejo. Seveda velja to tudi za pse. Tudi državni pravni red se v bistvu zaveda dejstva, da imajo živali svojo osebnost, saj je zaščita živali celo ustavna kategorija - zaščito živali pred mučenjem mora urediti zakon (72. člen). Vse to je potrebno upoštevati tudi pri cepljenju psov proti steklini in seveda tudi proti drugim boleznim, dokler se to še dela. 12. Ker je vsakoletno cepljenje neutemeljeno v smislu 3. člena Zakona o zaščiti živali, predlagamo: • da se psi proti steklini cepijo, če je to nujno potrebno, samo v tistih časovnih obdobjih, ki jih priporočajo proizvajalci cepiv, kar pomeni, da se 3. točka 10. člena uvodoma omenjenega pravilnika v tem smislu spremeni in se črta besedilo “vendar od zadnjega cepljenja ne sme preteči več kot 12 mesecev”, • da se za cepljenje uporabljajo samo tista cepiva, ki jamčijo najdaljše trajanje imunosti, kot npr. Nobivac Rabies, ki jamči 3 leta oz. se poiščejo še druga cepiva, ki imajo še daljši čas delovanja oz. zaščite, vse to v smislu zaščite živali pred trpljenjem in boleznimi. 13. Ker je vsakoletno cepljenje psov proti steklini, glede na navedbe proizvajalcev cepiv, ki jamčijo imunost 2 oz. 3 leta, nepotrebno, še predlagamo, da se lastnikom psov vrne znesek, ki so ga morali neupravičeno plačati za cepljenje. Za to naj poskrbi ministrstvo. 14. Predlagamo tudi, da nas o tem, kaj boste storili na podlagi našega predloga, obvestite v zakonitem roku. Hvala in lep pozdrav!