Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Pokojnina enaka plači

6113 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Pokojnina enaka plači

Vsakemu izmed nas se zdi samo po sebi umevno, da odvaja določen del plače za svojo pokojnino. Redki izmed nas pa so izračunali, kaj dejansko plačujemo in predvsem, koliko! Glede na to, da takšnega izračuna v medijih še nisem zasledil, sem se odločil, da ga sam pripravim in tudi objavim.

Kot osnovo sem vzel neto plačo 1000 €, kar je približno 50 € nad povprečno neto plačo. V izračunu sem uporabljal program za izračun plače na spletni strani www.racunovodja.com, za izračun obresti pa spletno stran Abanke, kjer sem kombiniral namensko varčevanje z vezano vlogo. Po grobi primerjavi so bili izračuni drugih bank skoraj identični.

Kot osnovo sem vzel seštevek prispevka, ki ga plačuje posameznik (236 €), in tistega, ki ga plačuje podjetje (134 €), kar znese skupaj 370 €.

Nadalje sem ta znesek s pomočjo internetne aplikacije najprej namensko varčeval, po 5 letih pa vezal na obdobja po 6 let in začel na novo namensko varčevati isti znesek. Rezultat takšne kalkulacije je bil šokanten:

Že po 23 letih bi privarčeval skupaj 146.850 €, kar bi ob vezavi zneslo letno 4.919 € obresti, kar pomeni mesečno 410 €. S takšno pokojnino danes živi kar nekaj upokojencev, ki so delali vse življenje.

Po 29 letih bi ta znesek znašal skoraj 211.000 €, kar bi ob vezavi prineslo kar 7.068 € letno ali 590 € mesečno. Takšna bo verjetno višina naše pokojnine po obstoječem sistemu.

Po 35 letih bi ta znesek znašal skoraj 300.000 € (natančneje 292.208 €), letne obresti pa 9.787 € ali 815 € mesečno. To pa je kar za 212 € več, kot je decembra 2008 znašala povprečna pokojnina (602,90 – podatek s spletne strani SPIZ).

Če pa izračunamo, kaj bi to pomenilo pri 40 letih delovne dobe, pridemo do vratolomnega zneska 382.128 €. Tak znesek bi navrgel 12.800 € obresti letno ali kar 1.066 €/mesec. To pa je višina pokojnine, ki smo jo slišali v obljubah nekaterih strankarskih prvakov.

Če bi torej želeli imeti mesečne prejemke po zaključku delovne dobe enako visoke, kot je vaša plača, ni potrebnega nič drugega, kot ukiniti pokojninski sistem, ki ga poznamo, in namesto tega uvesti le obvezo, kolikšen del od plače je posameznik dolžan varčevati za svojo starost.

Sedaj pa še glavna razlika med predlaganim in obstoječim sistemom.

Mesečni znesek 815 €, ki bi ga upokojenec prejemal po 35 letih delovne dobe, bi bile le obresti, kar pomeni, da bosta dedek in babica po svoji smrti zapustila dedičem celotno glavnico v znesku 584.416 € (2 x 292.208 €), s čimer bi lahko npr. vsak od štirih vnukov kupil luksuzno stanovanje ali hišo za 146.000 €!

Razlike med obstoječim in predlaganim sistemom lahko strnemo v tri točke:

1. Mesečni prejemek upokojenca bi znašal v povprečju za 30% več kot sedaj,

2. upokojevali bi se lahko v povprečju 5 let prej brez obremenjevanja države,

3. po smrti bi za upokojencem ostalo v povprečju 292.208 € glavnice.

Zelo pomembno vprašanje, ki logično sledi iz zgornje kalkulacije, pa je: kam izpuhti 292.208 € glavnice po vsakem umrlem upokojencu? Če upoštevamo statistični podatek, da je v letu 2008 umrlo 18.308 oseb, in če predpostavimo, da je bilo med njimi 10.000 upokojencev, je z njimi vred neznano kam izpuhtelo kar 3 milijarde evrov ali približno tretjina državnega proračuna!

Zato predlagam vladi, da dosedanji pokojninski sistem ukine in namesto tega uzakoni obvezno varčevanje v znesku dosedanjega prispevka.

Stroškov za sistem tako ne bo več, njegovo vlogo bodo prevzele banke in zavarovalnice, ki bodo z dobro naložbeno politiko tudi kaj zaslužile in državi prinesle nove davke.

Posledice takšnega sistema bi bile naslednje:

1. zaradi zgodnje upokojitve bi več mladih dobilo zaposlitev,

2. zaposleni bi se upokojili po 35 letih delovne dobe in bi zdravi uživali starost,

3. s privarčevano glavnico bi lahko rešili stanovanjski problem mladih za večno,

4. izračun pokojnine bi bil jasen in predvidljiv, predvsem pa neodvisen od vlade.

A ravno četrta točka je tista, ki politiki (predvsem Desusu) ne more biti po godu, saj bi s tem postale pokojnine jasne in urejene in nihče več ne bi mogel pred volitvami obljubljati 1.000 € najnižje pokojnine ali s to občutljivo populacijo kakor koli drugače manipulirati.

Zato lahko pričakujemo le, da se bo sistem, ki bi se moral sam vzdrževati, začel zadolževati, vlada pa bo začela v obliki davkov pobirati vsem, ki še kaj imajo, da bo lahko ohranila trenutni pokojninski sistem (z nekaj kozmetičnimi popravki).

Nihče pa se očitno ne zaveda, da bo zvišanje starostne meje za upokojitev in bonitete za delo po tej starosti še dodatno skrčilo že tako ozek izbor kvalitetnih delovnih mest za mlade.

Ko poslušam nekatere predstavnike oblasti, se nikakor ne morem znebiti občutka, da je njihov cilj čim krajši čas med upokojitvijo in pogrebom, zares optimalno pa bi bilo, če bi ljudje umrli kar na svoj zadnji delovni dan.

Igor Jurišič

Ul. Pohorskega bataljona 1, Ruše

12 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR V vasja Kotnik 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


14. 6. 2010

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Javni pokojninski sistem v Republiki Sloveniji ima zelo dolgo tradicijo in je trdno umeščen v celotni sistem socialne varnosti kot eden ključnih podsistemov, ki zagotavlja varno starost. Menimo, da je javni pokojninski sistem v Sloveniji v preteklosti ponudil uspešne odgovore na širše družbene spremembe. Javni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je, poleg sistema zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter materinstva, obvezen sistem socialnega zavarovanja, ki vsakemu posamezniku (državljanu) garantira osnovno socialno varnost. Pokojninsko zavarovanje je odraz temeljnega ustavnega načela socialne države. Socialna država pa je tista, ki vsakomur zagotavlja možnosti za dostojno življenje, izravnava socialne razlike in skrbi za pravičen socialni red.

Opozoriti je treba, da sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja temelji na medgeneracijski pogodbi in da gre za pretočni sistem, kar pomeni, da aktivna generacija, torej trenutno zaposleni (884.170) od svojih dohodkov financirajo pokojnine pasivne generacije, torej upokojencev (570.859). Zbrani pokojninski prispevki se takoj in neposredno namenijo za izplačilo pokojnin aktualnim upokojencem in se ne nalagajo ali zbirajo na kakršnihkoli računih, kot to velja npr. v sistemih, ki temeljijo na čistih zavarovalniških principih.

Vendar tudi v čistih zavarovalniških sistemih veljajo določene zakonitosti zavarovanja, ki zagotavljajo čim večjo donosnost brez tveganja oz. z vsaj minimalnim tveganjem. Le to pa je tudi osnovni namen sistemov socialnih zavarovanj, v katerih je tveganje zavarovano in to tveganje v pokojninskem sistemu predstavlja nastanek zavarovalnega primera. Zato gre v primeru izračuna g. Jurišiča zgolj za idealnotipski izračun, ki se na žalost v resničnem življenju nikoli ne izide, saj so predpostavke, ki jih je imenovani upošteval kot npr. da gre za osebo, ki je bila celo aktivno obdobje polno zaposlena in prejemnica nadpovprečne plače, ki nikoli ni bila izpostavljena določenim življenjskim okoliščinam kot so, npr. izguba službe, poškodba pri ali izven dela, bolezen pri ali izven dela, telesna okvara, invalidnost, potreba po dodatku za pomoč in postrežbo ali smrt, skoraj zagotovo nerealne. Prav tako gre za osebo, ki živi sama, nima prednikov ali potomcev za katere skrbi, ima zagotovljeno stanovanje in prihodke, ki bodo vseh 40 let delovne dobe ostali v nespremenjeni višini.

Ob tem pa izračun že na prvi pogled ne upošteva tudi osnov dolgoročnih finančnih izračunov, saj določene predpostavke jemlje kot fiksne za vse obdobje (npr. trenutno obrestno mero pri poslovnih bankah), nekaterih pa sploh ne (npr. inflacije v obdobju).

Vzajemnost in solidarnost sta temeljni načeli pokojninskega zavarovanja, ki subjektom zagotavljata materialno in socialno varnost tako, da ti v skladu s svojimi zmožnostmi plačujejo prispevke, kasneje, ko izpolnijo pogoje, pa uveljavljajo pravice. Pri tem je zagotovljena materialna in socialna varnost tudi tistim osebam, ki si glede na svoj prispevek in pogoje iz objektivnih razlogov ne morejo zagotoviti splošne ravni socialne varnosti. Zato je načelo vzajemnosti bistvo zavarovanja (vsakemu po svojih pravicah) korigirano z načelom solidarnosti, kjer posamezne skupine dobijo več, kot so prispevale. Slednje načelo torej na eni strani pomeni, da lahko posamezne skupine zavarovancev pridobijo večji obseg pravic, kot bi jim šel glede na vplačane prispevke, ker je namen socialnega zavarovanja v zagotavljanju minimalnega nivoja socialne varnosti; po drugi strani pa zavarovanci z višjimi dohodki, ki so plačevali tudi višje prispevke, ne morejo uveljaviti pravic, ki bi v popolnosti odražale nivo vplačanih prispevkov, temveč pridobijo pravice v limitirani višini. Namen socialnega zavarovanja namreč ni v zagotavljanju nadpovprečno visokih prejemkov, temveč v zagotavljanju prejemkov iz javnih sistemov, v katere so vključeni vsi državljani in, ki zagotavljajo socialno varnost upravičencev tudi z zagotavljanjem državne pomoči tistim, ki se zaradi vsakdanjih življenjskih okoliščin znajdejo v stiski.

Glede na navedeno je treba tudi dodati, da je država v letu 2009 samo za pokojnine sedanjih upokojencev namenila 3 milijarde 859 milijonov evrov, medtem ko je iz prispevkov aktivne generacije pobrala le 3 milijarde in 288 milijonov evrov. Zraven razlike za čiste pokojnine pa mora država mesečno financirati še sredstva za zagotavljanje socialne varnosti (varstvene dodatke, dodatke k pokojninam uveljavljenih v republikah nekdanje SFRJ, državne pokojnine itd.) kot tudi vse pravice iz invalidskega zavarovanja ter prispevke za zdravstveno zavarovanje upokojencev.

Zaradi neugodnih demografskih gibanj in upokojitve »baby-boom« generacije, se bodo v naslednjih 50-tih letih po projekcijah odhodki za pokojnine podvojili (v letu 2009 so znašali 11,06 % BDP), zato je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve septembra 2009 že predstavilo predlog izhodišč za modernizacijo obstoječega pokojninskega sistema, ki zasleduje dva ključna cilja, ki sta zagotovitev vzdržnosti pokojninske blagajne ter dostojne pokojnine tudi prihodnjim generacijam. Ministrstvo je na podlagi izhodiščnega dokumenta konec marca 2010 z namenom javne razprave objavilo tudi predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ob zasledovanju finančno vzdržne pokojninske blagajne garantira tako sedanjim kot tudi bodočim generacijam varno starost.

Glede na navedeno povzemamo, da bi bila zamenjava pokojninskega sistema s sistemom namenskega varčevanja z vezano vlogo, kot to predlaga g. Jurišič, v popolnem nasprotju in kontradiktorno s pravno naravo in temeljnim namenom pokojninskega sistema kot javnega sistema, ki se primarno izvaja v javnem interesu.

Priloge:

Komentarji