Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Udeležba na volitvah

2472 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

Predlagam dopolnitev predpisov o volitvah v smislu, da se vsem volilnim upravičencem omogoči udeležbo na volitvah.

V tem trenutku veljavni predpisi o volitvah določajo, da določena kategorija volilnih upravičencev, ki zaradi posebnih življenjskih stanj ne morejo normalno na volišča, to pravočasno, vsaj dest dni pred volitvami, sporočijo svoji volilni komisiji, ki zagotovi možnost glasovanja na drugačen način.

Problem nastane pri volilnih upravičencih, ki se jim življenjski pogoji spremenijo znotraj teh dest dni pred volitvami. Na primer nesreče, pripor in še kaj podobnega. Ti volilni upravičenci ne morejo glasovati, ker Republiška volilna komisija ni predvidela rešitve za glasovanje takšnih volilnih upravičencev.

Rešitev je v mobilnih volilnih komisijah, ki obiščejo takšne volilne upravičence, ki lahko glasujejo in glasovnice oddajo volilni komisiji po enakem postopku kot je predvideno za mobilno onemogočene volilne upravičence. Obveznost obveščana o opisanih primerih mora biti natančno oredeljena. Varuh človekovih pravic je sicer že leta 2016 podal iniciativo za ureditev problema, a na političnem nivoju ni bilo dovolj interesa za ureditev.

14 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR I Ivan Peter Benko 44 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


28. 8. 2018

Odziv Ministrstva za javno upravo

Ministrstvo za javno upravo (v nadaljevanju MJU) je seznanjeno z navedeno pomanjkljivostjo volilne zakonodaje, ki se jo je v preteklosti že poskušalo odpraviti a žal neuspešno.

Vlada je na 131. redni seji dne 21. 4. 2011 namreč sprejela predlog novele ZVDZ (EVA 2009-3111-0027), ki je vseboval tudi konkretni predlog rešitve in sicer, da volilni odbor z volišča na dan glasovanja obišče volivca, ki ga je policija pridržala, mu je na podlagi odločbe sodišča odvzeta prostost, je v zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnicah ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, pod pogojem, da je bil volivec v teh prostorih nameščen po roku, v katerem je mogoče zahtevati glasovanje po pošti iz Slovenije.

Enak predlog rešitve je vseboval tudi predlog novele ZVDZ iz leta 2015 (EPA 483–VII), ki so ga v zakonodajni postopek vložili poslanci Državnega zbora - vendar pa je bil zakonodajni postopek za oba predloga novel iz leta 2011 (na 29. seji 16. 6. 2011) in 2015 (na 25. seji 15. 12. 2016) neuspešno končan in sicer zaradi nezadostnega števila podpor s strani poslancev.

Nadalje je bila leta 2017 novela ZVDZ-C (EPA 1806-VII) sicer sprejeta, vendar pa je bil njen namen zgolj implementacija dveh odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije (številka U-I- 156/11-29 z dne 10. 4. 2014 in številka U-I-7/07-22 z dne 7. 6. 2007). Poslanska novela, ki je bila sprejeta, je bila zastavljena minimalistično, saj je za sprejetje potrebno široko politično soglasje (dve tretjini glasov vseh poslancev), in posledično ni naslavljala predmetne problematike, na katero v svojih zadnji dveh letnih poročilih opozarja tudi Varuh človekovih pravic.

Strinjamo se z Varuhom, ki opozarja, da gre za poseg v aktivno volilno pravico brez ustrezne pravne podlage – namreč, čeprav nekomu volilna pravica ni bila odvzeta, dejansko ne more glasovati, razlog za takšno kršitev volilne pravice pa je sistemski.

Zakon o volitvah v državni zbor je temeljni volilni zakon, za sprejem katerega je potrebno predhodno široko politično soglasje (dve tretjini glasov vseh poslancev) ob spremembah, ki posegajo v sam volilni sistem, pa tudi splošno družbeno soglasje in soglasje stroke. Zakone lahko namreč predlaga vlada ali vsak poslanec. Zakon lahko predloži tudi najmanj pet tisoč volivcev. Glede spreminjanja volilne zakonodaje je potrebno upoštevati tudi časovno obdobje v katerem se zakon sprejema, saj Beneška komisija odsvetuje spreminjanje volilne zakonodaje v volilnem letu. MJU je že v odzivu na Varuhovo priporočilo iz leta 2016 zaključilo, da bo v primeru priprave nove novele ZVDZ z njegove strani izpostavljeno pravno praznino poskusilo odpraviti. Na ministrstvu se namreč zavedamo pomembnosti odprave tovrstne pravne praznine, vendar je pri določanju prioritetnih nalog ministrstva potrebno upoštevati tudi Normativni delovni program Vlade RS, koalicijsko pogodbo oziroma aktualne odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Priloge:

Komentarji