Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

4482 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu ("štempljanja") na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur. Prav tako ne razumem 120 % obremenjenosti zaposlenih, saj je ta v večini primerov le na papirju, preverjeno.

Povprečna plača na IMI je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu za vse inštitute RS ter omejitev dodatka za tržno dejavnost. Do slednjega bi morali biti zaposleni na inštitutu (vključno z IMI) upravičeni le iz naslova prometa, ki ga inštitut ustvari na prostem trgu, ne pa v okviru javne zdravstvene (ali druge javne) mreže.

Poleg tega bi UKC LJ (kot največja slovenska bolnišnica) potreboval svoje mikrobiološke laboratorije, saj je trenuten način poslovanja z IMI ter ostalimi inštituti neekonomičen in netransparenten.

P.S.: Kaže, da si zaposleni na IMI močno prizadevajo, da ta predlog ne bi bil poslan v nadaljno obravnavo, saj se je v zadnjih dneh na novo registriralo preko 15 uporabnikov portala, ki so oddali le en glas, in sicer proti temu predlogu. Menim, da to pove vse in še več.

17 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR T TB 31 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


12. 2. 2019

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Univerza je avtonomna, vodi jo rektor, ki v skladu z Zakonom o visokem šolstvu skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze. Zato smo za pojasnila v zvezi z izplačevanjem nadur in beleženja prisotnosti na delovnem mestu zaprosili rektorat Univerze v Ljubljani in Medicinsko fakulteto.

Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta je ministrstvu odgovor posredovala, in ga povzemamo.

Glede avtomatskega izplačila nadur Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta odgovarja, da se nadure na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) izplačujejo izključno skladno z vodenjem evidenc opravljenega dela, za katere so dolžni vodje laboratorijev ali služb potrditi, da so bile opravljene in potrebne. Nadure se izplačujejo izključno iz potrebe po zagotavljanju strokovne dejavnosti in jih ne izplačujejo za druge dejavnosti, ki se izvajajo na IMI (pedagoška ali raziskovalna). Ure se torej ne izplačujejo avtomatsko in vsem zaposlenim. Res pa je, dodajajo, da so se nadure lani izplačevale večini zaposlenih, ki neposredno ali posredno delajo v strokovni dejavnosti.

Beleženje delovnega časa poteka v vsakem laboratoriju ali službi posebej, pojasnjuje Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta. Za opravljano delo v preteklem mesecu vodje posameznih laboratorijev in služb za vsakega zaposlenega podpišejo mesečno časovnico vključno z nadurami. Sistem za elektronsko beleženje delovnega časa bodo letos posodobili.

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 5. 10. 2018 | 15:00:34

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema "štempljanja" na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačanih nadur.

Povprečna plača je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Prosim za pojasnilo in ustrezno obravnavo omenjene problematike.

Verzija predloga z dne, 5. 10. 2018 | 16:01:50

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema "štempljanja" na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.

Povprečna plača je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur in omejitev dodatka za tržno dejavnost za vse zaposlene ter uvedbo sistema za beleženje prisotnosti na delovnem mestu (“štempljanja”). Nedopustno je, da so zaposleni upravičeni do plačanih nadur, če se njihova prisotnost na delovnem mestu sploh ne beleži.

Verzija predloga z dne, 5. 10. 2018 | 16:03:40

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema "štempljanja" na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.

Povprečna plača je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur (vsaj do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu) in omejitev dodatka za tržno dejavnost za vse zaposlene. Upravičeni bi morali biti le do deleža od prometa, ki ga IMI ustvari na prostem trgu, ne v okviru javne zdravstvene mreže. Nedopustno je namreč, da so zaposleni upravičeni do plačanih nadur, če se njihova prisotnost na delovnem mestu sploh ne beleži, enako velja za upravičenost do dodatka za tržno dejavnost znotraj javne zdravstvene mreže.

Verzija predloga z dne, 10. 10. 2018 | 17:15:17

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema "štempljanja" na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.

Povprečna plača je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur (vsaj do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu) in omejitev dodatka za tržno dejavnost za vse zaposlene. Upravičeni bi morali biti le do deleža od prometa, ki ga IMI ustvari na prostem trgu, ne v okviru javne zdravstvene mreže.

Verzija predloga z dne, 11. 10. 2018 | 10:41:25

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema "štempljanja" na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.

Povprečna plača je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu za vse inštitute v RS ter omejitev dodatka za tržno dejavnost le na promet, ki ga inštitut (vključno z IMI) ustvari na prostem trgu, ne v okviru javne zdravstvene (ali druge) mreže.

Verzija predloga z dne, 12. 10. 2018 | 15:56:26

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu ("štempljanja") na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.

Povprečna plača na IMI je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur, vsaj do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu za vse inštitute RS ter omejitev dodatka za tržno dejavnost. Do slednjega bi morali biti zaposleni na inštitutu (vključno z IMI) upravičeni le iz naslova prometa, ki ga inštitut ustvari na prostem trgu, ne pa v okviru javne zdravstvene (ali druge javne) mreže.

Verzija predloga z dne, 19. 10. 2018 | 23:25:35

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu ("štempljanja") na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.

Povprečna plača na IMI je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu za vse inštitute RS ter omejitev dodatka za tržno dejavnost. Do slednjega bi morali biti zaposleni na inštitutu (vključno z IMI) upravičeni le iz naslova prometa, ki ga inštitut ustvari na prostem trgu, ne pa v okviru javne zdravstvene (ali druge javne) mreže.

Poleg tega bi UKC LJ (kot največja slovenska bolnišnica) potreboval svoje mikrobiološke laboratorije, saj je trenuten način poslovanja z IMI ter ostalimi inštituti neekonomičen in netransparenten.

Verzija predloga z dne, 19. 10. 2018 | 23:28:01

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu ("štempljanja") na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur. Prav tako ne razumem 120 % obremenjenosti zaposlenih, saj je ta v večini primerov le na papirju, preverjeno.

Povprečna plača na IMI je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu za vse inštitute RS ter omejitev dodatka za tržno dejavnost. Do slednjega bi morali biti zaposleni na inštitutu (vključno z IMI) upravičeni le iz naslova prometa, ki ga inštitut ustvari na prostem trgu, ne pa v okviru javne zdravstvene (ali druge javne) mreže.

Poleg tega bi UKC LJ (kot največja slovenska bolnišnica) potreboval svoje mikrobiološke laboratorije, saj je trenuten način poslovanja z IMI ter ostalimi inštituti neekonomičen in netransparenten.

P.S.: Kaže, da si zaposleni na IMI močno prizadevajo, da ta predlog ne bi bil poslan v nadaljno obravnavo, saj se je v zadnjih dneh na novo registriralo preko 15 uporabnikov portala, ki sp oddali le en glas, in sicer proti temu predlogu. Menim, da to pove vse in še več.

Komentarji