Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Sadjarji v stiski

1779 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

V Sloveniji se obdeluje več kot sto hektarjev sadovnjakov, pridelek sadja se giblje med 40 in 50 tonami na hektar, letos pa je letina sadja še bogatejša. Kot zdaj kaže, bo blizu 40 odstotkov jabolk ostalo na drevesih oziroma jih bomo pustili kar pod drevesi, saj sadjarji enostavno ne vedo, kam z njim. Sadjarji so veliko kupcev svojih jabolk v preteklih dveh letih izgubili, ker jim niso imeli kaj ponuditi, letos, ko je jabolk na tone, kupcev ni, zato bi po njihovem morala ukrepati država. Pričakujem, da bo država ukrepala in z zmanjšanjem uvoza zavarovala domače pridelovalce, kot to v podobnih primerih naredijo sosedje, tako Hrvati kot Avstrijci.

In namesto da bi zdaj vsi jedli jabolka, so na jedilnikih v javnih zavodih, kot so vrtci, šole, bolnišnice, domovi upokojencev, še vedno banane. Nekaj je v našem kmetijstvu resnično zelo narobe. Ko nam je vreme končno naklonjeno in imamo dovolj sadja za domačo oskrbo in bi ga lahko izvažali, ga ni, ki bi znal ponuditi pravo rešitev.

19 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR F Ferenc 149 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 12. 2018

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V Sloveniji ima sadjarstvo zelo pomembno vlogo, med drugim tudi zaradi pomena sadja pri zdravi prehrani in velikega potenciala za nadaljnji razvoj. Pridelavi sadja je bilo v zadnjih desetih letih v povprečju namenjeno okoli 10 tisoč hektarov oziroma nekoliko manj kot 2 % kmetijske zemlje v rabi, k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje je sadje prispevalo med 3,8 in 7,5 % vrednosti.

Sadje se je v letu 2017 pridelovalo na površini 4.124 ha intenzivnih nasadov ter na 6.450 ha ekstenzivnih nasadov. Struktura sadnih vrst v intenzivnih sadovnjakih se v zadnjih letih spreminja. Še vedno močno prevladujejo jablane, vendar se njihov delež v strukturi bruto površine počasi zmanjšuje. Skupne površine intenzivnih sadovnjakov na relativno stabilni ravni, pa se na račun zmanjševanja najbolj razširjenih sadnih vrst (jablana, hruške ter breskve in nektarine), povečujejo površine drugih sadnih vrst, zlasti lupinarjev in jagodičja.

Jabolka, ki so pri nas še vedno najpomembnejša sadna vrsta zavzemajo 58 % površin sadovnjakov, vendar se je od leta 2007 njihov delež v strukturi površin zmanjšal iz 72 %. Površina jablan znaša 2.265 ha (199 ha manj kot leta 2013), s tem, da se v zadnjih letih povečuje število pridelovalcev jabolk povečuje, naraščajo tudi površine z mrežami proti toči pri jablani in sicer je pokritih že polovica jablanovih nasadov. Namakane površine jablanovih nasadov znašajo 300 ha, medtem ko povprečna letna obnova površin z jablano znaša do 50 ha.

Letina sadja je bila zaradi pomladanske pozebe v letu 2016 in 2017 tako v ekstenzivnih kot v intenzivnih sadovnjakih najmanjša po letu 1991. Pridelek jabolk in hrušk naj bi bil letos zaradi ugodnih vremenskih razmer v intenzivnih in tudi ekstenzivnih sadovnjakih zelo obilen. Sadjarji naj bi iz intenzivnih sadovnjakov letos pospravili skoraj šestkrat več jabolk kot lani, ko je bila letina tega sadja zelo slaba. Povprečni hektarski pridelek jabolk v intenzivnih sadovnjakih naj bi letos tako znašal 34,9 tone, kar je za 43 % več od desetletnega povprečja. Skupaj bodo v intenzivnih sadovnjakih nabrali 81.193 ton jabolk. Obilno naj bi obrodila tudi jabolka v ekstenzivnih sadovnjakih, kjer jih bomo v povprečju nabrali 67 kg na drevo ali več kot sedemkrat več kot lani. Skupaj naj bi v ekstenzivnih sadovnjakih pridelali 47.586 ton jabolk. Zaradi nadpovprečnih pridelkov prihaja do povečanega deleža industrijskih jabolk in s tem nizkih odkupnih cen industrijskih jabolk.

Na ministrstvu se zavedamo neugodnih razmer v sadjarskem sektorju, zato izvajamo številne ukrepe za pomoč sadjarskemu sektorju.

Poleg različnih ukrepov v okviru Programa razvoja podeželje na MKGP že od leta 2014 izvajamo različne promocijske kampanje kot so »Bodite pozorni na lokalno kakovost«, »Kakovost nam je blizu« in »Eno jabolko na dan«. Izvajanje promocije sektorja sadja pomeni močno podporo sektorju sadja s promocijskimi aktivnostmi, ki vplivajo na boljšo informiranost potrošnikov o pomenu nakupa lokalnega sadja, kar potrošniku zagotovi znak "izbrana kakovost - Slovenija". Na MKGP se zavedamo težke situacije v sadjarstvu zato smo v oktobru 2018 izvedli promocijo jabolk z znakom "izbrana kakovost - Slovenija", ki bo trajala do konec februarja. Ta kampanja je namenjena osveščanju mlajših potrošnikov o pomenu uživanja in konzumiranja lokalnih jabolk z znakom "izbrana kakovost - Slovenija" s sloganim "Nori na jabolka izbrana kakovost". V letu 2019 bo MKGP izvedlo generično promocijo sektorja sadja in sheme "izbrana kakovost - Slovenija", ki bo potrošnika informirala o pomenu znaka "izbrana kakovost - Slovenija" in pomenu nakupa slovenskega sadja s tem znakom. Sektor sadja se je prav tako odločil vstopiti v sektorsko promocijo po Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Dejanska sektorska promocija sadja se bo začela izvajati v začetku leta 2020, ko bo zbranih dovolj sredstev za učinkovito promocijo. Na podlagi vseh navedenih promocijskih aktivnosti je MKGP v naslednjih treh letih postavilo celovit sistem promocije in informiranja za sektor sadja, ki bo v svojem delu aktivno prispevalo k boljši informiranosti potrošnikov, k preudarnejšim nakupnim navadam, k povečanju povpraševanja in ponudbe in nenazadnje bo s promocijo sadja z znakom "izbrana kakovost - Slovenija" nedvomno prispevalo k sistemski zaščiti sadjarskega sektorja. Poleg tega na MKGP promocijo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih - posebno v šolah in vrtcih, izvajamo tudi z izvedbo vsakoletnega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer zajtrk vključuje tudi sadje (jabolko).

S posebno okrožnico je MKGP septembra 2018 javne naročnike živil pozvalo, da pri svojem javnem naročanju v okviru izjem, ki jih omogoča Zakon o javnem naročanju po najboljših močeh poskušajo doseči kar največji delež živil lokalnega oziroma slovenskega porekla in da še posebej pri naročanju sadja dajo prednost domačim jabolkom.

Komentarji