Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Omejitev županskega mandata

3307 OGLEDOV 17 KOMENTARJEV

Predlagam, da se za vselej temu že enkrat naredi konec. Glede na videno včeraj, ni higiensko, da določeni še kar dobivajo nove in nove mandate. Župan naj bo izvoljen največ za 2 mandata nato sledi sprememba, priložnost naj dobi še kdo drug. Temu se mora narediti konec, ker se že preveč časa zavlačuje na tem področju. In nobenih izgovorov, prosim.

 

20 glasov

14 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S slo2 5 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 6. 2019

Odziv Ministrstva za javno upravo

Pobuda o omejitvi števila mandatov funkcionarjev se nanaša na omejitev ustavno varovane volilne pravice, ki spada med temeljne človekove pravice. Omejitve te pravice so dopustne samo v utemeljenih primerih z ukrepi, ki so sorazmerni s cilji, ki jih zakonodajalec zasleduje. Z ustavo je omejitev pasivne volilne pravice urejena zgolj za redke najvišje državne funkcionarje, poleg predsednika republike imajo omejitev mandata na primer še ustavni sodniki.

Pasivna volilna pravica je temeljna politična človekova pravica in je osrednjega pomena za demokratično državo (43. člen Ustave Republike Slovenije; ustava). V skladu s splošnim načelom sorazmernosti (2. člen ustave) so ustavno dopustne le takšne omejitve pasivne volilne pravice, ki so v neposredni zvezi z legitimnim ciljem oziroma razlogom za njeno omejevanje (varstvo pravic drugih oziroma javne koristi) in kot take primerne in nujne za njegovo uresničitev ter sorazmerne v ožjem pomenu (tretji odstavek 15. člena ustave). Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-346/02 z dne 10.7.2003 ugotovilo, da ustava ne našteva razlogov, na podlagi katerih bi zakonodajalec lahko predpisal posamezne primere, vendar pa zakonodajalec lahko določi omejitve pasivne volilne pravice iz razlogov, ki so poznani v primerjalnih pravnih ureditvah in so sprejemljivi v svobodni in demokratični družbi, pri čemer pa se seveda tudi v takih primerih presoja dopustnost posega po načelu sorazmernosti. Ustavno sodišče se pri tem sklicuje na Zakonik dobre prakse v volilnih zadevah, ki ga je sprejela Beneška komisija (na Zakonik dobre prakse v volilnih zadevah se redno sklicuje tudi Evropsko sodišče za človekove pravice). Iz omenjenega zakonika in njegove obrazložitve izhaja, da se za izvrševanje volilne pravice lahko določi pogoj starosti, državljanstva in prebivanja v državi, poleg tega pa se volilna pravica lahko odvzame tudi iz drugih razlogov, pri čemer morajo biti kumulativno podani naslednji pogoji: da je odvzem določen z zakonom, da je upoštevano načelo sorazmernosti, pri čemer so lahko pogoji za odvzem pasivne volilne pravice manj strogi kot pogoji za odvzem aktivne volilne pravice itd.

Tudi dokumenti Sveta Evrope na to temo (npr. Kongres lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope), ne vsebujejo podlag za omejitve pasivne volilne pravice, pač pa zgolj napotke za preprečevanje kopičenja funkcij v eni osebi. V Evropi poznamo en sam primer (Portugalska), kjer je pravica do izvolitve za župana omejena na tri zaporedne mandate, skupno torej na 12 let. Ministrstvu dostopne mednarodne primerjave položaja županov kažejo, da je večkratna zaporedna izvoljivost županov prej pravilo, kot izjema, saj ljudje zaupajo znanim kandidatom bolj, kot novincem. Pri tem velja opozoriti še, da raziskave ne dokazujejo vzročne povezave med številom mandatov in uspešnostjo ali neuspešnostjo funkcionarja.

Izhajajoč iz navedenega tovrstni predlogi terjajo tehtno in skrbno preučitev predvsem z vidika sorazmernosti s cilji, ki jih zakonodajalec zasleduje. Pri tem je dodatno potrebno upoštevati tako vidik primerljivosti ureditve za istovrstne funkcije kot tudi specifičnosti posameznih funkcij.

 

Priloge:

Komentarji